Izplen podnebne konference bolj kot beseda "mlačen" označuje beseda "mračen"

Pogajanja o načrtu za prehod od fosilnih goriv je treba pospešiti z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države v razvitem svetu, je v odzivu na zaključke COP30 povedal dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik. Če ne bo trga za fosilna goriva, se bo prehod že zgodil, je dodal.

Kot je povedal Močnik, bi končni izkupiček tokratne podnebne konference ZN bolj kot z besedo "mlačen" označil z besedo "mračen". "V podnebnih pogajanjih se morajo o ukrepih dogovoriti razvite države, razvijajoče države in države, katerih gospodarstvo temelji izključno na fosilnih gorivih. V Braziliji smo videli, da prvi nočejo plačati prehoda, drugi nimajo alternativ in se bojijo sprememb, tretji pa so popolnoma odvisni od notranjepolitičnih fevdalnih oziroma avtokratskih odnosov, ki jih poganja prodaja fosilnih goriv," je osvetlil dogajanje.

Ob tem je vnovič opozoril na dejstvo, da so predvsem izpusti ogljikovega dioksida tisti, ki povzročajo podnebne spremembe. "Izpusti ogljikovega dioksida so posledica proizvodnje energije, ki poganja gospodarsko rast. To je past, v katero smo se ujeli," je dodal Močnik, sicer tudi član podnebnega sveta, ki deluje kot znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju podnebnih politik na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Da bi lahko svet soglasje o sprejemu načrta za prehod od fosilnih goriv dosegel v okviru prizadevanj, ki jih namerava v prihodnjih mesecih peljati Brazilija zunaj institucij ZN, pa, kot pravi, ni "preveč optimističen". Prepričan je, da je treba pogajanja o tem pospešiti z ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države razvitega sveta.

"Lahko bi rekli, da lahko z zelenim prehodom izsiljujemo: če ne bo trga za fosilna goriva, se bo prehod že zgodil. To pomeni, da je razviti svet tisti, ki mora prevzeti štafeto. ZDA ne bodo naredile ničesar, kljub temu, da so obnovljivi viri energije cenejši, zato moramo voditi v EU," je poudaril.

V luči tega opozarja, da bo treba rešiti tudi probleme nekaterih evropskih ekonomij, kot je denimo nemška, ki še vedno niso naredile preskoka stran od fosilnih goriv. "Hkrati lahko financiramo prehod in prilagajanje v razvijajočem svetu. Znesek 120 milijard, obljubljenih za prilagajanje v razvijajočem svetu, je pomemben dosežek COP30, a na žalost šele čez 10 let. Mogoče pa lahko v EU to prostovoljno pospešimo," je izpostavil Močnik.

Tudi sicer poudarja, da je zeleni prehod v razvijajočih držav, še posebej v Indiji, ključnega pomena. Poleg financiranja, ki vključuje subvencije in poceni kredite, lahko razviti svet pomaga tudi s tehnologijo. "Tukaj lahko celo več naredijo razvijajoče države. Prispevek Kitajske, kjer izdelajo veliko večino sončnih panelov, bi bil lahko ključen, saj bi s prenosom tehnologije z majhnimi investicijami, ki jih lahko plačajo drugi, spodbudili prehod tam, kjer si tega ne morejo samo privoščiti. Za to je potreben prehod stran od politikantskih konfrontacij. Dokler se obnašamo, kot da so stroški prehoda eksterni stroški, se ne bo zgodilo nič," je sklenil Močnik.

Podnebna konferenca kot farsa

Brez opuščanja fosilnih goriv ne bomo ustavili globalnega segrevanja in pospeševanja podnebne krize, na tej točki je mednarodni proces v okviru okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah postal farsa, je v odzivu na zaključke letošnje podnebne konference ZN v Belemu povedal Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera.

Kot je izpostavil Sonnenschein, je bila na tokratni podnebni konferenci ZN (COP30) po letih prepiranja o besedah o odpravi ali zmanjšanju uporabe fosilnih goriv ter včasih z njihovo omembo ali brez nje v končnih besedilih v ospredju ideja, da se začne proces razvoja načrta za odpravo fosilnih goriv.

"To še zdaleč ni pomenilo odločitve o odpravi. A za nekatere države, kot sta Savdska Arabija in Rusija, je bilo že to preveč. Glede fosilnih goriv je proces ZN propadel, koalicija okoli 90 držav pa se je odločila, da bo na tem nadaljevala delo zunaj institucij ZN," je izpostavil sogovornik, sicer tudi član podnebnega sveta, ki deluje kot znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju podnebnih politik na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Trenutno je po njegovi oceni tudi težko predvideti, kako bi se lahko zgodil prehod od fosilnih goriv s hitrostjo, ki je potrebna, da bi svet vsaj približno ostal v mejah globalnega segrevanja, ki so jih znanstveniki opredelili kot manj katastrofalne in o katerih se je mednarodna skupnost dogovorila v okviru pariškega sporazuma.

"V teoriji je seveda še vedno mogoče, če velike države uvoznice fosilnih goriv hitro najdejo skupne načine za nadomestitev nafte, plina in premoga z alternativnimi viri energije in predvsem zmanjšajo svojo primarno rabo energije," je poudaril Sonnenschein.

V zaključnih sklepih podnebne konference je končal tudi poziv k prizadevanjem bogatih držav za vsaj potrojitev sredstev do leta 2035, s katerimi bi pomagale revnejšim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Te so prepričane, da bi morale bogate države prispevati več, saj brez tega prehod od fosilnih goriv ne bo mogoč. "Z njimi se strinjam, EU pa tudi druge države z veliko zgodovinsko odgovornostjo za podnebne spremembe bi morale storiti veliko več," je poudaril Sonnenschein.

Glede podnebnega financiranja pa je opozoril, da je v preteklosti obstajalo veliko neskladje med upravičenimi potrebami držav z majhno odgovornostjo za podnebne spremembe, a veliko škodo, ki so jo utrpele zaradi njih, ter pomočjo, ki so jim jo ponudile industrializirane države. "Kadar so bili nekateri cilji z zamudo končno doseženi, pa je bil velik del financiranja v obliki posojil povezan s projekti, ki so jih izvajala podjetja iz držav donatork, ali pa je bila preimenovana razvojna pomoč," je še poudaril Sonnenschein.